05.12.2016 | 19:00
Na okrogli mizi, ki jo skupaj s Pritličjem organizira Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, bomo razpravljali o problemu prekarnosti v novinarstvu.
Fleksibilno in honorarno delo v novinarski stroki ni nov pojav, z naraščanjem fleksibilizacije pa so prekarne oblike dela postale prevladujoča oblika zaposlovanja novinarjev. Novinar, ki želi preživeti, je nemalokrat izkoriščan in postavljen pred dejstvo; ali upoštevati želje urednika oziroma lastnika medija, ali bo to storil kdo za njim. In teh je veliko. Tak položaj grobo posega v svobodo tiska, ki je eden bistvenih elementov svobodne in demokratične družbe.
Z nami bodo:
• Marko Milosavljević, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede in strokovnjak za medije
• Vasja Jager, nekdanji preiskovalni novinar pri časniku Večer in trenutni urednik in avtor Drobnega tiska, neodvisne medijske platforme
• Kristina Božič, novinarka Večera
• Iztok Jurančič, Sindikat novinarjev Slovenije
****
Prekarno delo ni dolgotrajno, ne predstavlja stabilne oblike zaposlitve, zaslužek pa ne zagotavlja dostojnega preživetja. Gre za delo, ki delavcu, t. i. prekarcu, ne zagotavlja delovnopravnega varstva, pogosto umanjka socialna varnost, ob enem pa njegov navadno fleksibilen delavnik zaznamujejo tudi preobremenjenost in nepredvidljivi dohodki. Status prekarnega delavca lahko pripišemo vsem, ki so se znašli nekje med brezposelnostjo in pogodbo za nedoločen čas. Med drugim gre za osebe, ki opravljajo delo na podlagi civilnih pogodb (avtorske pogodbe, podjemno delo), delajo na črno, s skrajšanim delovnim časom, opravljajo študentsko delo, agencijsko delo ali so samozaposlene (s.p.).
***