Prilagajanje na vse bolj “vročo” Ljubljano | kdo, kako in zakaj?

29.06. 2016 | 18:00

Svet se brez dvoma segreva: beležimo rekordne dnevne, mesečne in letne temperature, vročinski valovi so vse daljši, jakosti in pogostosti izrednih vremenskih razmer so vse večje – globalne temperature že v juniju kažejo na smer, da bo tudi leto 2016 najtoplejše v zgodovini meritev.

Urbana območja bodo posledice segrevanja najbolj občutila. Nekatera mesta so s prilagajanjem na spremenjene podnebje že pričela, uspešnost pa je seveda odvisna od hitrosti prilagoditve in osveščenosti prebivalstva. Mesta so polna razbeljenega asfalta, klimatske naprave so v času vročinskih valov nuja, kar pa vse skupaj še dodatno prispeva k ustvarjanju t.i. »toplotnega otoka”. Mesta so običajno za do 5 °C bolj segreta od zaledja. Slednje utrjuje dejstvo, da se bodo mesta sedanjosti morala prilagoditi na novo realnost.

V tretji razpravi cikla Zelena luč se bomo skupaj s sogovorci spraševali kakšna prihodnost čaka Ljubljano, kateri so največji izzivi in nujno potrebne prilagoditve, da bi mesto še naprej zagotavljajo visoko kakovost bivanja. Kako se lotiti prostorskega načrtovanja in vpeljevanja potrebnih sprememb in ali na tem področju delamo dovolj? Je rešitev v povečevanju zelenih površin, gradnji vodnih zadrževalnikov ali je potrebno mnogo več?

Z nami bodo:
• Dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta UL
• Dr. Primož Simončič, Gozdarski inštitut Slovenije
• Jernej Stritih, svetovalec s področja trajnostnega razvoja, Stritih d.o.o.
• Dejan Savič, Greenpeace
• Dr. Luka Omladič, Filozofska fakulteta UL
• Maja Simoneti, LUZ d.d., UL FGG, IPoP

Pogovor bo moderirala Nina Štros, pri organizaciji tokratne razprave pa sodelujejo Greenpeace v Sloveniji in Pritličje.

***
O ciklu Zelena luč

Zelena luč je cikel dogodkov, ki izhaja iz aktivnega državljanstva, nujnega zmanjšanja vseh oblik družbene neenakosti in potrebe po oblikovanju trajnostnega, aktivnega, odpornega in kakovostnega bivanja v mestih, ki ne izčrpava podeželja in uničuje krhkih ekosistemov, temveč jih ohranja, bogati in omogoča. S pomočjo predstavitev preteklih dobrih praks in vizij prihodnosti bomo iskali konkretne rešitve na izzive sedanjosti: kakšno naj bo zeleno mesto prihodnosti, kakšen je vpliv zelenih mest na spremembe na nacionalni in mednarodni ravni, so mesta pripravljena na uvedbo inovativnih, kreativnih in na sodelovanju temelječih projektov in pristopov, se lahko pravočasno prilagodijo na podnebne šoke in izgradijo primerno odpornost oz. ali lahko mesto prevzame vodilno vlogo pri reševanju podnebne krize? Cikel razprav nastaja v sodelovanju Greenpeaca in Pritličja, pri posameznih dogodkih pa bodo sodelovale zainteresirane organizacije, iniciative in posamezniki.

FB DOGODEK