13.03. | 18:00
Po poskusu državnega udara julija 2016 se v Turčiji nadaljujejo nedemokratični ukrepi in politična čistka s strani Erdoganove administracije — skoraj 150.000 državnih uslužbencev je bilo odpuščenih ali zaprtih; dogajajo se zapiranja politikov, uradnikov, birokratov, učiteljev, akademikov, pisateljev, novinarjev in aktivistov. Pod udarom so vsi, ki se jih kakorkoli povezuje z Erdoganovo opozicijo, bodisi s pro-kurdskimi gibanji ali Ferhullahom Gülenom, s strani Erdogana obdolženim poskusa državnega udara, in gulenističnimi šolami. Praksa zapiranja brez sojenja ali dokazane krivde je tako v Turčiji že postala praktično golo dejstvo.
Številke so zgovorne same po sebi — če je marca 2016 v zaporih na začetek sojenja čakalo 26.257 ljudi, je ta številka že leto pozneje narasla na 80.482. Zapori so tako postali močno preobremenjeni, kjer zaporniki živijo v nevzdržnih razmerah. Iz Turčije prihajajo pričanja o mučenju, ki ga policija izvaja nad političnimi zaporniki. Družinski člani sumljivih državljanov so pogosto talci in orodje policijskega režima, da iz osumljencev izvlečejo lažna priznanja o neosnovanih obtožbah ali pa podpišejo pričevanja, ki so bila že vnaprej pripravljena.
Enako usodo pa si delijo tudi ženske in otroci, ki so bili v Turčiji podvrženi zaporni kazni za nedoločen čas. Od junija 2016 je bilo tako zaprtih več kot 17.000 žensk in 668 otrok, mlajših od šestih let. Število zaprtih otrok in žensk je medtem že vztrajno naraslo, številka “668”, zabeležena lanskega avgusta, pa je postala geslo pod mednarodno kampanjo “Projekt #668”, ki po celem svetu vrši proteste in opozarja na nevzdržne razmere po turških zaporih. Ženske so zaprte v prenatrpanih celicah, skupaj z otroki, brez dostopa do osnovnih potrebščin.
Erdoganova politika pa je pereča tema tudi za slovenski prostor, saj je v Sloveniji od poskusa državnega udara v Turčiji (15. julija 2016) prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 180 ljudi. Od tega je bilo 108 postopkov ustavljenih, 27 prošenj je bilo zavrženih, 11 prošenj pa je bilo zavrnjenih. Trenutno naj bi bilo v Sloveniji še okoli 40 turških prosilcev za azil, med njimi tudi tri družine. Na notranjem ministrstvu svoje odločitve upravičujejo s tem, da je bila Turčija z odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav, ki ga je februarja 2016 izdala Vlada Republike Slovenije, določena kot varna izvorna država. Notranje ministrstvo lahko tako v skladu z 62. členom zakona o mednarodni zaščiti za prosilca vseeno izda potrdilo le v primeru, da ta lahko dokaže, da izvorna država zanj ni varna. Kljub množičnim pozivom iz tujine, kjer so turškim prosilcem že ugodili z mednarodno zaščito, in s strani evroposlancev, ministrstvo očitno ostaja gluho. Dovolj ni bil niti govor Erdogana samega, ki je zatrdil, da se bo maščeval vsem pripadnikom opozicije, “ki jim je uspelo ubežati meču”.
Kakšna je torej usoda turških prosilcev za azil, ki čakajo v Sloveniji, in vseh po krivem obsojenih v Turčiji? Zakaj slovensko notranje ministrstvo ne želi prisluhniti? Koliko časa bo še potekal Erdoganov razmah diktature? Kakšna je trenutna politična in akademska situacija v Turčiji?
Vse to so vprašanja, na katera nam bodo tekom okrogle mize poskušali odgovoriti:
– Ali Kemal, aktivist na področju človekovih pravic, turško-kurdske narodnosti,
– dr. Anja Zalta, sociologinja religije, etnologinja in kulturna antropologinja; od leta 2010 predava na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predmete s področja sociologije religije,
– dr. Matej T. Vatovec, poslanec Levice v Državnem zboru,
– moderator Miha Blažič – N’Toko, raper, kolumnist in aktivist, aktiven znotraj rogovske skupnosti in Ambasade Rog.
Preko video konference pa se nam bodo pridružili tudi:
– Sabahattin Toprak, filmski in glasbeni producent ter učitelj, prosilec za mednarodno zaščito v Grčiji,
– Arzu Yildiz, raziskovalna novinarka z izdanim nalogom za njeno aretacijo s strani Erdoganovega režima,
– Melike Guray, raziskovalka in specialistka na področju klinične psihologije ter psihoterapevtka, ki se je nastanila v Angliji po tem, ko je ubežala Erdoganovemu režimu,
– Tuba Guven, bivša novinarka in programska urednica na TRT (Turška radio-televizija), trenutno živeča v Grčiji.
Dogodek bo potekal deloma v angleščini.