26.02. | 18:00
STANOVANJSKA POLITIKA ZA 21. STOLETJE
Kaj se lahko naučimo od Gradca in Dunaja?
V Jugoslaviji je bilo izboljšanje stanovanjskih razmer ena izmed ključnih nalog socialistične ureditve. Z ustavo je bila vsakomur zagotovljena pridobitev stanovanjske pravice. Slovenija ni nadaljevala bogate dediščine stanovanjske politike. Če je Jugoslavija prebivalcem zagotavljala pravico do stanovanja, Slovenija po svoji ustavi le še “ustvarja možnosti, da si lahko državljani pridobijo primerno stanovanje”. A v praksi se ne izvaja niti to. Tretjina vseh gospodinjstev v Sloveniji živi v stanovanjih, ki so neprimerna za bivanje, potrebna obnove in imajo vsaj eno od naslednjih pomanjkljivosti: puščajočo streho; vlažne stene, temelje ali tla; dotrajano stavbno pohištvo. To Slovenijo uvršča na najslabše mesto znotraj EU. Neprofitnih najemnih stanovanj skorajda ni, cene najema in nakupa stanovanj pa so – predvsem v urbanih središčih – astronomsko visoke, že druga soba ali balkon štejeta kot nadstandard. Manj premožni in cele generacije mladih do stanovanj ne morejo.
Kako rešiti stanovanjsko krizo? Poznamo kar nekaj dobrih primerov iz bližnjih držav in tudi pri nas se pojavljajo ideje o drugačnih modelih. Kateri so potrebni ukrepi za rešitev stanovanjske problematike? Kakšno stanovanjsko politiko država rabi? Kako je to področje urejeno v Gradcu in na Dunaju? So pravi odgovor stanovanjske zadruge? Kaj se lahko naučimo od dobrih praks iz naše zgodovine in tujine?
O tem se bomo pogovarjali v ponedeljek, 26. februarja, ob 18.00 v Pritličju z gosti:
– Anjo Planišček, Fakulteta za arhitekturo, Zadrugator
– Urošem Mikanovićem, Zadrugator
– Ernestom Kalteneggerjem, bivšim svetnikom za stanovanjsko politiko v Gradcu,
– Luko Mescem, Levica