Zakaj morajo mediji objavljati tudi neresnične popravke?

14.03.2017 | 19:00

Odgovor na vprašanje iz naslova bomo iskali na javni razpravi v ljubljanskem Pritličju.

Jure Bračko, novinar POP TV, se bo pogovarjal z:

– Jasno Zakonjšek, odvetnico Odvetniške pisarne Zakonjšek
– Vesno Rakočević Bergant, sodnico Višjega sodišča v Ljubljani
– Barbaro Štrukelj, odgovorno urednico STA
– Miranom Lesjakom, odgovornim urednikom Dnevnika
– Cenetom Grčarjem, odvetnikom družbe Pro Plus

Verjamete, da vam neresničnega popravka ni treba objaviti? Ste presenečeni, ko vam sodišče naloži objavo popravka, čeprav so vse navedbe v prispevku, na katerega se zahteva nanaša, točne? Vas jezi, da v javnosti tako nastane vtis, da ste naredili napako? Se sprašujete, zakaj morate objaviti popravek, če ste v prispevku že objavili odziv prizadetega oziroma, če je prizadeti odziv celo zavrnil, pa naknadno zahteval objavo popravka? Ste odgovorni urednik, ki se vam zahteva, da morate na prošnjo za popravek odgovoriti v 24 urah, zdi pretirana in vas sili v zavračanje popravkov namesto v dialog in razreševanje sporov? Vas določeni nosilci politične ali ekonomske moči sistematično obremenjujejo z neutemeljenimi ali vsebinsko spornimi zahtevami za popravek? Vas moti, da so, ker jim zakonodaja in sodna praksa to omogočata, z zahtevki pogosto uspešni?

Če ste na večino vprašanj odgovorili z da ali imate nova vprašanja, povezana z uveljavljanjem pravice do popravka v praksi, vas vabimo v Pritličje. Iskali bomo rešitve za izboljšanje ureditve popravka v zakonu v medijih.

FB dogodek