04.12.2017 | 19:00
Ob izidu zbirke esejev Kako je Jaka Racman postal fašist? prirejamo pogovor z avtorjem knjige IZTOKOM SITARJEM. Z njim se bo pogovarjala ANA BOGATAJ, tudi avtorica spremne besede h knjigi.
***
Na pogovoru bo knjigo mogoče kupiti z 20-odstotnim popustom!
***
O KNJIGI KAKO JE JAKA RACMAN POSTAL FAŠIST
Iztoka Sitarja zanimajo družbena kritika in politične anomalije, ki se pojavljajo v mladinskih in humorističnih stripih ter v grafičnih romanih za odrasle. Pričujoča knjiga prinaša enainštirideset bogato ilustriranih krajših esejev oz. portretov, recenzij, ocen domačih in tujih stripov, ki so izšli pri nas, od otroških Zvitorepca in Tintina do angažiranih Lavričevih stripov Evropa in Bosanske basni. Avtor v kratkih poglavjih secira imperializem v Disneyjevih stripih, šovinizem v Asterixu ali rasizem v Tintinu; obenem podaja svojevrstno analizo svetovnega in domačega stripa, od ameriških mačističnih pustolovskih stripov iz tridesetih let do undergrounda in seksualne revolucije v šestdesetih letih, ko se pojavijo prvi feministični stripi, v devetdesetih letih pa še gejevski junaki. Pri domačih avtorjih posebno pozornost posveti prvemu antifašističnemu stripu iz leta 1927, partizanskemu stripu, razcvetu satiričnega stripa po informbiroju, Gatnikovi Magni Purgi, Lavričevim družbenokritičnim stripom iz devetdesetih let in kopici mlajših angažiranih avtorjev. Zanimivo pri slovenskem stripu je namreč to, da se je družbenokritični strip pojavil hkrati s humorističnim in pustolovskim, kar je unikum v evropskem in svetovnem merilu, zato imamo v primerjavi s tujino tudi toliko družbeno angažiranih del.
O AVTORJU
Iztok Sitar (1962) je stripar, ilustrator, karikaturist, publicist, stripovski teoretik in kurator. Doslej je izdal petnajst žanrsko različnih stripovskih albumov, od erotične grafične novele Sperma in kri (1990) do zbirke ljubezenskih zgodb Čudaki ljubijo drugače (2014), v katerih nastavlja ogledalo slovenski politiki, cerkvi in družbi nasploh: fašizmu, nacionalizmu, šovinizmu, rasizmu, ksenofobiji in homofobiji, ki jih problematizira ves njegov opus. Je eden naših najprodornejših stripovskih zgodovinarjev in teoretikov. Leta 2007 je izdal temeljno monografijo Zgodovina slovenskega stripa (1927–2007). Od leta 1995, ko je napisal prvi obsežnejši članek za časnik Slovenec, objavlja v različnih revijah in časopisih, predvsem v Delu, Pogledih, in Literaturi. Napisal je tudi več izčrpnih esejev za različne kataloge, zbornike in revije v Sloveniji in tujini, kot so: »80 let slovenskega stripa« (Strip Bumerang, 2007), »Kratki kurz zgodovine slovenskega stripa« (Risba v stripu na Slovenskem, 2011), »Independent Comics and Left-wing Politics in Slovenia« (Comix Connection, 2013), »Les Balkans célèbrent 100 ans de BD combative« (Centre Belge de la Bande Dessinée, 2014), »Vek stripa u Sloveniji« (Mediantrop, 2014), »Stoletje slovenskega političnega in družbenokritičnega stripa« (Likovne besede, 2015), »Angažirani strip XX. stoletja na Slovenskem« (To je orožje!, 2016).
https://www.zalozbacf.si/
http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=5893