19.04.2016| 18:00
Zala Dobovšek in Teja Reba bosta spregovorili o nenehnem raziskovanju prisotnosti.
O prisotnosti v odrski situaciji, ki še zdaleč ni le domena izvajalke, ampak prav toliko gledalke_ca. Na obeh straneh: telo, ki gleda, telo, ki je gledano. Vzajemno pričevanje kot zavezništvo teh najmanj dveh teles, v katerem si ponudita nepredvidljivost in zavzameta prisotnost. Situacija, ki nujno vključuje reakcijo, ki omogoča, da ne nehamo misliti.
O prisotnosti v umetniškem procesu, ki še zdaleč ni le domena ustvarjalke, ampak prav toliko domena drugih; drugih ljudi, drugih misli, drugih prostorov, drugih časov, drugih umetnosti. Skozi vse te prisotnosti, fragmentirane v času, vznika jezik. Jezik, kot nesporazum, ki omogoča, da ne nehamo misliti. In čutiti.