18.04.2016| 18:00
Kaj nam o življenju in smrti lahko povejo mladi Werther, gospa Bovary, Kurt Cobain, slovenski filmi in mednarodni strip? Kako proizvesti čudež in intervenirati v nepovratno? Kaj je gnalo žvižgače? Kako iz zavesti izrivamo okoliščine klanja živali za namen prehrambene industrije?
Na 21. Slovenskih dnevih knjige, ki bodo letos potekali pod sloganom “Nazaj v podzemlje”, bodo o teh in podobnih vprašanjih predavali: dr. Tadej Troha, Žiga Valetič, Domen Savič in dr. Tomaz Grusovnik.
Vsa predavanja bodo potekala v popoldansko-večernih terminih med 18. in 21. aprilom z živim prenosom na spletu (spremljajte nas na tviterju @DneviKnjige in na www.dneviknjige.si).
O predavanjih:
Ponedeljek, 18. april ob 18h
Dr. Tadej Troha
Kako proizvesti čudež?
Ko se v inerciji vsakdana zgodi politični čudež, ko se zgodi preboj politika, stranke ali politične ideje, ki se ne bi smel, nas zamika, da bi opustili racionalnost in se zatekli v fetiš sedanjosti, v hvalo naključja in nepredvidljivosti. A svet je en sam: in čeprav se je čudež zgodil hipno, je njegove temelje postavila prav ista preteklost, ki dan za dnem gradi svet, v katerem se – tako smo vsaj prepričani – še predobro znajdemo. Čudež se zgodi v tem svetu in po njegovi logiki – se je torej mogoče aktivno vključiti v njegovo dogoditev? Je mogoče intervenirati v procese, ki se navidez po avtomatizmu odvijajo mimo nas? Je mogoče intervenirati v nepovratno?
Torek, 19., 04, 20h
Žiga Valetič
Samomor v sodobni kulturi in literaturi
V predavanju se bomo na fenomen samomorilnosti ozrli z vidika znanih literarnih, filmskih in stripovskih zgodb in tudi človeških usod med ikonami popularne kulture. Kaj nam o življenju in smrti lahko povejo mladi Werther, gospa Bovary, Kurt Cobain, slovenski filmi in mednarodni strip?
Sreda, 20. 04., 18h
Domen Savič
Žvižgači in vojna za informacije
Pred Snowdenom je bila Manning. Pred Manning je bil Wigand. Pred Wigandom pa Globoko grlo. Vmes pa še na desetine neznanih posameznikov, ki so se v nekem trenutku odločili izstopiti iz svoje vloge znotraj sistema in javnosti razkriti resnico.
Kaj jih je gnalo? Kakšen je bil njihov namen? Zakaj so nepogrešljivi? In zakaj so hkrati največja sramota za demokratične režime? Spustili se bomo v zgodovino žvižgaštva, se spomnili prelomnih dogodkov in poskušali ugotoviti, zakaj žvižgače nujno potrebujemo in kaj lahko naredimo, da bodo nepotrebni.
Četrtek, 21. 04., 18h
Performativno predavanje:
Dr. Tomaž Grušovnik
Sarkofagija
V času, ki ga boste porabili za branje tega kratkega povzetka prihajajočega dogodka, bo samo v Sloveniji v povprečju pod človeško roko zaradi sarkofagije ubitih 40 »kljunov« piščancev. Na svetovni ravni to število znaša okoli 60.000 zaklanih »kljunov«. Sarkofagija – praksa prehranjevanja z mesom – je mogoča le, če ta dejstva in okoliščine klanja izrinemo iz zavesti. O tem nam zgovorno priča zgodovina in urbanistična zasnova klavnice kot institucije, ki se dosledno izogiba našemu pogledu. Toda v klavniškem agrobiznisu ne trpijo zgolj živali, kar je dejstvo, ki ga spregledajo številna društva, ko zagovarjajo spornost sarkofagije. Mesar klavec je že od nekdaj poklic, ki se giblje na robu družbe, delavci v klavniških obratih pa se že pregovorno soočajo z različnimi poklicnimi težavami. Iz tega razloga lahko govorimo o »deljenem trpljenju« med ljudmi in živalmi v mesnopredelovalnih obratih. Njemu in predpogojem »karnistične ideologije«, ki sarkofagijo omogoča, bo veljala pozornost v sklopu tega dogodka.