16.09.2026 | 18:00
Slovensko sociološko društvo v sodelovanju s Pritličjem vljudno vabi na pogovor ob knjigi »Migracije na Twitterju (X): komunikacijska razmerja v hibridni medijski sferi«, ki jo je letos pri Založbi Univerze v Ljubljani objavil dr. Rok Smrdelj.
Pogovor, ki bo hkrati javno snemanje Sociološkega podkasta, bo potekal v sredo, 16. septembra 2026 ob 18. uri v Pritličju v Ljubljani.
Z avtorjem knjige se bo pogovarjala dr. Tjaša Učakar s Filozofske fakultete v Ljubljani.
***
Monografija Migracije na Twitterju (X): komunikacijska razmerja v hibridni medijski sferi, ki je nastala na osnovi avtorjeve doktorske disertacije, proučuje, kako se je v obdobju migrantske »krize« 2015–2016 v Sloveniji oblikoval in širil migracijski diskurz na Twitterju. Teoretsko izhaja iz modela hibridnega medijskega sistema, dopolnjenega s teorijo prednostnega tematiziranja in teorijo omrežij. Vključuje tudi kritično perspektivo k proučevanju medijev, ki omogoča sočasno obravnavo delovanja uporabnikov in zmožnosti platforme (na primer kratkost objav, možnost retvitanja sporočil, viralnost objav, anonimnost uporabnikov), ki strukturno določajo komunikacijske prakse uporabnikov in ustvarjajo izrazito asimetrične pogoje komunikacije, ki pogosto reproducirajo in poglabljajo obstoječa družbena razmerja moči in neenakosti. Metodološko izhaja iz pristopa mešanih metodologij, ki združuje kvantitativne (analiza socialnih omrežij) in kvalitativne (kritična diskurzivna analiza objav) metode. Analiza, ki izhaja iz vzorca več kot trideset tisoč objav in tri tisoč uporabnikov, je pokazala, da med najaktivnejšimi uporabniki prevladujejo anonimni profili, med najvplivnejšimi pa »desno« usmerjeni mediji in predstavniki parlamentarne politike. Kritična diskurzivna analiza je razkrila prevlado sekuritizacijskega okvira, prepletenega z moralno paniko, politiko strahu in senzacionalizmom ob hkratni prisotnosti manj viralnih promigrantskih in humanitarnih diskurzov. Analiza hiperpovezav je prepoznala tri tipe viralnosti (»asimetrično«, »omejeno« in »konsistentno«), medtem ko je analiza omrežja retvitov pokazala na obstoj šestih večjih skupnosti uporabnikov. Raziskava predstavlja razmeroma celovit vpogled v digitalno razpravo o migracijah v Sloveniji. Prispeva k razumevanju sprememb v javnem komuniciranju, povezanih z vzponom družbenih medijev, ter ponuja izhodišča za raziskovanje migracij in drugih družbeno pomembnih tem v digitalni medijski sferi. Kot takšna ponuja razmislek o kontinuitetah in spremembah v komuniciranju o migracijah v zadnjem desetletju.
Monografija Migracije na Twitterju (X): komunikacijska razmerja v hibridni medijski sferi, ki je nastala na osnovi avtorjeve doktorske disertacije, proučuje, kako se je v obdobju migrantske »krize« 2015–2016 v Sloveniji oblikoval in širil migracijski diskurz na Twitterju. Teoretsko izhaja iz modela hibridnega medijskega sistema, dopolnjenega s teorijo prednostnega tematiziranja in teorijo omrežij. Vključuje tudi kritično perspektivo k proučevanju medijev, ki omogoča sočasno obravnavo delovanja uporabnikov in zmožnosti platforme (na primer kratkost objav, možnost retvitanja sporočil, viralnost objav, anonimnost uporabnikov), ki strukturno določajo komunikacijske prakse uporabnikov in ustvarjajo izrazito asimetrične pogoje komunikacije, ki pogosto reproducirajo in poglabljajo obstoječa družbena razmerja moči in neenakosti. Metodološko izhaja iz pristopa mešanih metodologij, ki združuje kvantitativne (analiza socialnih omrežij) in kvalitativne (kritična diskurzivna analiza objav) metode. Analiza, ki izhaja iz vzorca več kot trideset tisoč objav in tri tisoč uporabnikov, je pokazala, da med najaktivnejšimi uporabniki prevladujejo anonimni profili, med najvplivnejšimi pa »desno« usmerjeni mediji in predstavniki parlamentarne politike. Kritična diskurzivna analiza je razkrila prevlado sekuritizacijskega okvira, prepletenega z moralno paniko, politiko strahu in senzacionalizmom ob hkratni prisotnosti manj viralnih promigrantskih in humanitarnih diskurzov. Analiza hiperpovezav je prepoznala tri tipe viralnosti (»asimetrično«, »omejeno« in »konsistentno«), medtem ko je analiza omrežja retvitov pokazala na obstoj šestih večjih skupnosti uporabnikov. Raziskava predstavlja razmeroma celovit vpogled v digitalno razpravo o migracijah v Sloveniji. Prispeva k razumevanju sprememb v javnem komuniciranju, povezanih z vzponom družbenih medijev, ter ponuja izhodišča za raziskovanje migracij in drugih družbeno pomembnih tem v digitalni medijski sferi. Kot takšna ponuja razmislek o kontinuitetah in spremembah v komuniciranju o migracijah v zadnjem desetletju.
Vljudno vabljeni_e!