16.05.2024 ǀ 18:00
Na dogodku bomo v obliki krajših predavanj predstavili besedila, objavljena v reviji Maska 213-214: Pozornost/Attention (poletje 2023) in besedila, ki bodo objavljena v suplementu revije Javnost/The Public, ki bo izšel v letu 2024. Vsebinska rdeča nit dogodka bo EKONOMIJA POZORNOSTI. Dogodek poteka v soorganizaciji zavoda Maska in Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede.
Obetajo se sledeči prispevki:
Neja Berger: Pozornost kot distrakcija
Pozornost kot pažnja, namerna in usmerjena miselna zbranost, je pravzaprav nasprotje fragmentirane prisotnosti pogleda, ki poganja t.i. ekonomijo pozornosti. Glavni mehanizem tovrstne ekonomije je namreč ravno njena nasprotnica, njena motenost: distrakcija. Ko dovolj časa premlevamo razlike med njima, pa ugotovimo, da je pozornost distrakcija in distrakcija pozornost. In če dekonstruiramo pozornost – distrakcijo, kmalu razpade tudi gotovost nasprotij med produktivnostjo – neproduktivnostjo in delom – odlašanjem.
Pozornost kot pažnja, namerna in usmerjena miselna zbranost, je pravzaprav nasprotje fragmentirane prisotnosti pogleda, ki poganja t.i. ekonomijo pozornosti. Glavni mehanizem tovrstne ekonomije je namreč ravno njena nasprotnica, njena motenost: distrakcija. Ko dovolj časa premlevamo razlike med njima, pa ugotovimo, da je pozornost distrakcija in distrakcija pozornost. In če dekonstruiramo pozornost – distrakcijo, kmalu razpade tudi gotovost nasprotij med produktivnostjo – neproduktivnostjo in delom – odlašanjem.
Matej Mihevc: Emergentnost kulturne produkcije
Vse od pojava komputacije spremljamo trend postopnega prilagajanja kulturne produkcije našim kognitivnim kapacitetam oziroma nekakšen krogotok povratnih informacij, prek katerega se kulturna produkcija postopno optimizira in postaja vse bolj odzivna na naše domnevne potrebe. Ob tem lahko govorimo o svojevrstni avtonomiji kulturne produkcije, ki se začne kazati kot na nek način emergenten in človeku tuj mehanizem.
Vse od pojava komputacije spremljamo trend postopnega prilagajanja kulturne produkcije našim kognitivnim kapacitetam oziroma nekakšen krogotok povratnih informacij, prek katerega se kulturna produkcija postopno optimizira in postaja vse bolj odzivna na naše domnevne potrebe. Ob tem lahko govorimo o svojevrstni avtonomiji kulturne produkcije, ki se začne kazati kot na nek način emergenten in človeku tuj mehanizem.
Sašo Slaček Brlek, Peter Sekloča: Kako se slovenski časopisi prilagajajo digitalni dobi?
Tiskani mediji so mnogo bolj kot radio in televizija na udaru z digitalizacijo povezanih sprememb, saj z digitalnimi naročninami ali oglaševanjem niso zmožni nadomestiti manjših prihodkov zaradi padanja tiskanih naklad. Oglaševalski prihodki, ki so nekoč polnili strani tiskanih novic, se zdaj prelivajo na digitalne kanale, kjer si skoraj polovico kolača odrežejo digitalne platforme, predvsem Facebook in Google. To pomeni manj denarja za časopise, ki morajo najti nove načine, kako preživeti na trgu. Časopisna industrija se je odzvala s krčenjem in varčevanjem, kar pomeni tudi slabše plačana in bolj negotova delovna mesta za novinarje ob večjih delovnih obremenitvah. Da bi nadoknadili upad prihodkov, časopisna podjetja poglabljajo sodelovanje z oglaševalci in vsebino vse bolj prilagajajo njihovim interesom ter iščejo načine, kako pridobiti dodatne prihodke izven medijskega trga.
Tiskani mediji so mnogo bolj kot radio in televizija na udaru z digitalizacijo povezanih sprememb, saj z digitalnimi naročninami ali oglaševanjem niso zmožni nadomestiti manjših prihodkov zaradi padanja tiskanih naklad. Oglaševalski prihodki, ki so nekoč polnili strani tiskanih novic, se zdaj prelivajo na digitalne kanale, kjer si skoraj polovico kolača odrežejo digitalne platforme, predvsem Facebook in Google. To pomeni manj denarja za časopise, ki morajo najti nove načine, kako preživeti na trgu. Časopisna industrija se je odzvala s krčenjem in varčevanjem, kar pomeni tudi slabše plačana in bolj negotova delovna mesta za novinarje ob večjih delovnih obremenitvah. Da bi nadoknadili upad prihodkov, časopisna podjetja poglabljajo sodelovanje z oglaševalci in vsebino vse bolj prilagajajo njihovim interesom ter iščejo načine, kako pridobiti dodatne prihodke izven medijskega trga.