28.03.2022 | 18:00
Vabljeni na okroglo mizo na kateri bomo skozi pogovore z tremi literarnimi imeni – Dijana Matković, Dino Pešut in Nora Verde – spregovorili o literaturi in delavskem razredu, ob tem pa po osebnem izboru kuratork Tamare Mateša in Nike Kovač izpostavili deli Zakaj ne pišem? (Dijana Matković) ter O ljubezni, batinah in revoluciji (Nora Verde).
Pogovor z avtoricama in avtorjem bosta v Pritličju vodila Nika Kovač in Lenart J. Kučić.
“Dijana Matković v svojem esejističnem avtofikcijskem romanu Zakaj ne pišem s svetom in s seboj obračunava tako neposredno, surovo in iskreno, da njej fajt neogibno postane bralčev – moj in vaš. Glavni boj je vedno razredni, a ne gre za eno epsko bitko, ampak kup manjših – za izobrazbo, za glas, za lastno pisavo.” – izbor Tamara Mateša
Avtofikcijski, esejistični roman Dijane Matković Zakaj ne pišem s prizori iz avtoričinega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki tistim od spodaj onemogočajo eksistenco in ustvarjanje. Toda prav lahko bi bil naslov tudi Zakaj pišem, saj obenem pokaže, da se lahko krivicam zoperstavimo s preseganjem in spajanjem identitet v razredno zavest in z ustvarjanjem širše, solidarne skupnosti. Roman tega trenutka, roman družbe poznega kapitalizma 21. stoletja, ki mu je Dijana Matković našla jezik – odkrit do bolečine, prežet z analitičnim dvomom in bojevit v svoji zahtevi po resnici.
Dijana Matković (1984, Novo mesto) je pisateljica, publicistka, urednica, prevajalka. V času študija primerjalne književnosti je so-urejala časopis Izmus, potem postavila in urednikovala revijo Airbeletrina. V istem času je pisala literarne kritike, kolumne, intervjuje, članke za Delo, Dnevnik, Le Monde Diplomatique, Playboy in druge medije. Bila je izvršna urednica tiskane in spletne edicije Življenje na dotik (EPK, MB, 2012). Leta 2013 je postavila družbeno angažiran portal Državljanska odgovornost. Isto leto je objavila žanrsko hibridni prvenec V imenu očeta (Goga, 2013). Urejala je portal Odkrito povedano za Nacionalni svet za kulturo. V letih 2010−2014 je bila programska vodja Društva slovenskih literarnih kritikov. Kot poznavalka literatur nekdanje Jugoslavije o prevajanih avtoricah in avtorjih tudi piše in jih intervjuva. Moderira in organizira simpozije, pogovorne večere in okrogle mize o medijih, družbi in kulturi. Za LUD Literatura je leta 2016 uredila knjigo esejev Antologija tesnobe ter leta 2017 revialni pendant Antologija svetlobe. Članke in leposlovje objavlja v osrednjih in za literaturo specializiranih slovenskih in ex-Yu medijih, od leta 2020 pa je odgovorna urednica portala Disenz.
—–
“Pisava Nore Verde je sveža, angažirana, dinamična in živa. To niso zgodbe, ki jih preberemo in pozabimo, temveč popolnoma nasprotno – so močne zgodbe, ki jih preberemo in ostanejo v nas.” – izbor Nika Kovač
V kratkoprozni zbirki O ljubezni, batinah in revoluciji (Goga, 2021) se avtorica ukvarja z drobnimi zgodbami, večinoma iz sodobnega hrvaškega vsakdana, v katerih obravnava teme prikrite revščine, norosti in uličnega boja mlade aktivistke proti desnim skrajnežem. Vse zgodbe so izpisane s pozicije tistih, ki se upirajo samoumevnosti patriarhalnega nasilja in družbene neobčutljivosti. Vendar junakinje ne ostajajo na obrobju, avtorica jih vrže v samo središče boja. One so tiste, ki dobivajo udarce, a hkrati sprožajo revolucije, četudi na videz majhne in neopazne. Nora Verde precizno, humorno in pretresljivo oriše pristne portrete mlade anarhistke, aktivistke, upokojene pomožne kuharice, trmoglave deklice, učiteljice, ki izgublja razum, lezbijke, utrujene od vsakodnevnega boja in desetletij trajajočega razkrivanja.
Nora Verde je psevdonim avtorice Antonele Marušić, rojene leta 1974 v Splitu. Zaključila je študij hrvaškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Prvo prozno knjigo Posudi mi smajl (Posodi mi smajl) je objavila konec leta 2010 pri založbi Meandar. Njen roman Do isteka zaliha (Do razprodaje zalog) je leta 2016 izšel v slovenskem prevodu pri založbi Litera. Roman je trpko duhovita pripoved o življenju mladega lezbičnega para v sodobnosti, posveča pa se tudi samemu mestu Zagreb.
—-
V okviru festivala Fabula v partnerstvu s slovenskimi knjigarnami, knjižnicami in založbami pripravljamo mesec branja, kjer bomo v ospredje postavili književna dela, ki so jih kot temeljna in najboljša dela preteklih let izpostavile tri bralke in predvsem poznavalke literarnega sveta: Nika Kovač, Veronika Šoster in Tamara Mateša. S posebno nalepko Fabulin izbor in s knjižno kazalko smo iz osebnega izbora kuratoric označili 6 knjižnih naslovov tako slovenskih avtorjev kot tujih avtorjev v slovenskem prevodu. Knjige iz Fabulinega izbora vas pričakujejo v knjigarnah in knjižnicah širom Slovenije, vabljeni pa ste tudi na serijo literarnih branj, na katerih bomo skupaj z založniki predstavili posamezne naslove iz letošnjega izbora.