Pritličje

“Vsakdo ima pravico do miru, ki zagotavlja uresničevanje in varovanje človekovih pravic ter razvoj.“ (1. člen Deklaracije o pravici do miru, Generalna skupščina OZN, 2016)

Mir je pogoj za izvrševanje človekovih pravic – v času vojne in nasilja so svoboda izražanja, pravica zbiranja, osebna svoboda, svoboda veroizpovedi, duševna in telesna nedotakljivost in nenazadnje pravica do golega življenja suspendirani. Vsaka vojna je množična in sistematična kršitev človekovih pravic, njene žrtve so odrasli in otroci brez prihodnosti: ubiti, pogrešani, posiljeni, mučeni, pregnani in zaprti.

Hkrati je uresničevanje človekovih pravic pogoj za mir. Kot pravi ena od letošnjih gostij festivala Aida Čerkez, novinarka v štiri leta obleganem Sarajevu: “Mir, a ne za vsako ceno.” V Palestini je mirovni proces evfemizem za kolonializacijo z mirovnimi sredstvi, v Bosni je Daytonski mirovni sporazum drugo ime za 20-letno stagnacijo države in utrjevanje nacionalizma. Zato mir ne more in ne sme biti le stanje odsotnosti vojne, ampak stanje pravičnosti in blaginje za vse. Ali kot pravi geslo gibanja Black Lives Matter “No Justice, No Peace”.
V pogovorih, predavanjiih in okroglih mizah s teoretiki in z osebami z izkušnjo vojne, članicami mirovnih gibanj, novinarji in vojnimi poročevalkami ter umetniki_cami se bomo vprašali, ali je mir brezpogojna vrednota ali pa ima ceno; kakšna je mednarodna arhitektura miru in ali je še vedno sposobna odgovoriti na zahteve sodobnih konfliktov; kakšno mesto v mednarodnem sistemu zagotavljanja človekovih pravic in trajnega miru zasedajo socialne in ekonomske pravice; če obstaja pravična vojna, obstaja pravična revolucija; kakšno je razmerje med njima?

/eng/