10.01.2024 ǀ 18:00
V sredo, 10.1.2024, ob 18. uri vabimo na projekcijo kratkih palestinskih filmov festivala Nazra, ki bo potekala v lokalu Pritličje v Ljubljani.
Nazra Palestine Short Film Festival (Festival kratkega palestinskega filma Nazra) od leta 2017 organizira gostujoči festival kratkih filmov o Palestini. Glavni cilj organizatorjev ni samo prispevati k širjenju pomembnega dela palestinske kulture, temveč tudi spodbujanje razprave o vprašanjih kot so človekove pravice, dostop do informacij in vloga filma kot orodja za izmenjavo znanja.
Nazra Palestine Short Film Festival (Festival kratkega palestinskega filma Nazra) od leta 2017 organizira gostujoči festival kratkih filmov o Palestini. Glavni cilj organizatorjev ni samo prispevati k širjenju pomembnega dela palestinske kulture, temveč tudi spodbujanje razprave o vprašanjih kot so človekove pravice, dostop do informacij in vloga filma kot orodja za izmenjavo znanja.
Ogledali si bomo:
Paper Boat, Mahmoud Abu Ghalwa, Palestina, 2016, 15’
One Minute, Dina Naser, Jordanija, Belgija, 2015, 10’27˝
No Exit, Mohanad Yaqubi, Palestina, 2016, 11’30˝
Memory of the Land, Samira Badran, Španija, 12’50˝, 2017
Ayny My Second Wye, Ahmad Saleh, Palestina, Jordanija, Nemčija, 2016, 10’39˝
Congratulations for the New Wall Paint, Wisam Aljafari, Palestina, 2016, 7’
Paper Boat, Mahmoud Abu Ghalwa, Palestina, 2016, 15’
One Minute, Dina Naser, Jordanija, Belgija, 2015, 10’27˝
No Exit, Mohanad Yaqubi, Palestina, 2016, 11’30˝
Memory of the Land, Samira Badran, Španija, 12’50˝, 2017
Ayny My Second Wye, Ahmad Saleh, Palestina, Jordanija, Nemčija, 2016, 10’39˝
Congratulations for the New Wall Paint, Wisam Aljafari, Palestina, 2016, 7’
Vsi filmi imajo podnapise v angleškem jeziku.
Opisi filmov:
𝐏𝐚𝐩𝐢𝐫𝐧𝐚𝐭𝐚 𝐥𝐚𝐝𝐣𝐢𝐜𝐚, 𝐌𝐚𝐡𝐦𝐨𝐮𝐝 𝐆𝐡𝐚𝐥𝐰𝐚, 𝟏𝟓’, 𝐏𝐚𝐥𝐞𝐬𝐭𝐢𝐧𝐚 𝟐𝟎𝟏𝟔
Zavetišče v Gazi med bombardiranjem leta 2014. Mlad par čaka v majhni klavstrofobični sobi. Ženska je noseča. Toda, kako naj bi bila v teh razmerah pripravljena dati življenje človeškemu bitju? Kako sprejeti otroka v svet, ki ga je zatemnila neskončna vojna? Bodoči oče je izgubljen v spominih na svoje otroštvo. Razmišljanje o svobodi, suženjstvu in predaji, ki ga podpira čustvena napetost.
𝐏𝐚𝐩𝐢𝐫𝐧𝐚𝐭𝐚 𝐥𝐚𝐝𝐣𝐢𝐜𝐚, 𝐌𝐚𝐡𝐦𝐨𝐮𝐝 𝐆𝐡𝐚𝐥𝐰𝐚, 𝟏𝟓’, 𝐏𝐚𝐥𝐞𝐬𝐭𝐢𝐧𝐚 𝟐𝟎𝟏𝟔
Zavetišče v Gazi med bombardiranjem leta 2014. Mlad par čaka v majhni klavstrofobični sobi. Ženska je noseča. Toda, kako naj bi bila v teh razmerah pripravljena dati življenje človeškemu bitju? Kako sprejeti otroka v svet, ki ga je zatemnila neskončna vojna? Bodoči oče je izgubljen v spominih na svoje otroštvo. Razmišljanje o svobodi, suženjstvu in predaji, ki ga podpira čustvena napetost.
𝐄𝐧𝐚 𝐦𝐢𝐧𝐮𝐭𝐚, 𝐃𝐢𝐧𝐚 𝐍𝐚𝐬𝐞𝐫, 𝟏𝟎’𝟐𝟕˝, 𝐉𝐨𝐫𝐝𝐚𝐧𝐢𝐣𝐚, 𝐁𝐞𝐥𝐠𝐢𝐣𝐚, 𝟐𝟎𝟏𝟓
Film temelji na resnični zgodbi o pokolu v Šudžaji v Gazi leta 2014.
Poleti 2014, med napadom na Gazo, se v soseski Šudžaja 37-letna ženska, Salma, s hčerko Aljo zaklene v svojo hišo, da bi se zaščitila pred napadi od zunaj, dokler ne prejme sporočila, ki jo obvešča o njeni skorajšnji usodi.
Film temelji na resnični zgodbi o pokolu v Šudžaji v Gazi leta 2014.
Poleti 2014, med napadom na Gazo, se v soseski Šudžaja 37-letna ženska, Salma, s hčerko Aljo zaklene v svojo hišo, da bi se zaščitila pred napadi od zunaj, dokler ne prejme sporočila, ki jo obvešča o njeni skorajšnji usodi.
𝐍𝐢 𝐢𝐳𝐡𝐨𝐝𝐚
Dve generaciji, dve vojni in dve izgubljeni duši v predoru, ki na postaji čakata na avtobus, ki nikoli ne bo pripeljal mimo, zgodba odraža realnost zapravljenega življenja, ki čaka, da bi spremenilo svojo usodo, in misli, da se bo življenje spremenilo s pobegom, in kolikor daleč gresta, življenje še vedno ohranja glavno bistvo vojne, življenje, ki obstaja v času med dvema nabojema, dvema kroglama … dvema vojnama …
Dve generaciji, dve vojni in dve izgubljeni duši v predoru, ki na postaji čakata na avtobus, ki nikoli ne bo pripeljal mimo, zgodba odraža realnost zapravljenega življenja, ki čaka, da bi spremenilo svojo usodo, in misli, da se bo življenje spremenilo s pobegom, in kolikor daleč gresta, življenje še vedno ohranja glavno bistvo vojne, življenje, ki obstaja v času med dvema nabojema, dvema kroglama … dvema vojnama …
𝐒𝐩𝐨𝐦𝐢𝐧 𝐧𝐚 𝐝𝐞ž𝐞𝐥𝐨
Film Spomin dežele predstavlja umetniško in tesnobno vizijo človeškega stanja pod jarmom različnih oblik nasilja ter kolektivnega spomina in identitete kot oblik odpornosti.
Film se dogaja v Palestini in spremlja pot glavnega junaka, ki je ujet na kontrolni točki – bistvenem mehanizmu izraelske okupacije – in išče izhod iz resničnosti, medtem ko njegovo telo prebadata strukturno in fizično nasilje, agresivno in samovoljno, ki preprečujeta svobodno gibanje in napadata njegov obstoj.
Film Spomin dežele predstavlja umetniško in tesnobno vizijo človeškega stanja pod jarmom različnih oblik nasilja ter kolektivnega spomina in identitete kot oblik odpornosti.
Film se dogaja v Palestini in spremlja pot glavnega junaka, ki je ujet na kontrolni točki – bistvenem mehanizmu izraelske okupacije – in išče izhod iz resničnosti, medtem ko njegovo telo prebadata strukturno in fizično nasilje, agresivno in samovoljno, ki preprečujeta svobodno gibanje in napadata njegov obstoj.
𝐀𝐲𝐧𝐲, 𝐦𝐨𝐣𝐞 𝐝𝐫𝐮𝐠𝐨 𝐨𝐤𝐨
Film Ayny temelji na tragičnem dogodku, ki ga je režiser pred desetimi leti doživel v Askarju, enem najstarejših begunskih taborišč blizu mesta Nablus na palestinskih zasedenih ozemljih.
Dva mlada fanta pobegneta iz materinega varstva in lovita ravnotežje na robu nevarnosti vonje, da bi igrala glasbo na glasbilu, o katerem sta vedno sanjala.
Film Ayny temelji na tragičnem dogodku, ki ga je režiser pred desetimi leti doživel v Askarju, enem najstarejših begunskih taborišč blizu mesta Nablus na palestinskih zasedenih ozemljih.
Dva mlada fanta pobegneta iz materinega varstva in lovita ravnotežje na robu nevarnosti vonje, da bi igrala glasbo na glasbilu, o katerem sta vedno sanjala.
Č𝐞𝐬𝐭𝐢𝐭𝐤𝐞 𝐳𝐚 𝐧𝐨𝐯𝐨 𝐬𝐭𝐞𝐧𝐬𝐤𝐨 𝐛𝐚𝐫𝐯𝐨, 𝐖𝐢𝐬𝐚𝐦 𝐀𝐥𝐣𝐚𝐟𝐚𝐫𝐢, 𝟕’, 𝐏𝐚𝐥𝐞𝐬𝐭𝐢𝐧𝐚, 𝟐𝟎𝟏𝟔
V begunskih taboriščih so stene hiš od znotraj last lastnika hiše, od zunaj pa so skupne, vsakdo lahko na njih napiše, kar želi. V filmu glavni junak poskuša ustvariti zasebnost svoje hiše, ko prepleska steno.
V begunskih taboriščih so stene hiš od znotraj last lastnika hiše, od zunaj pa so skupne, vsakdo lahko na njih napiše, kar želi. V filmu glavni junak poskuša ustvariti zasebnost svoje hiše, ko prepleska steno.