24.01.2017 | 18:00
Orientacijske točke, ki se ponujajo kot izhodišče pogovora so sobivanja dihotomij: prazen – zamejen prostor, misel – teža, nematerialno – materialno,… in njihova ustvarjalna, inovativna prehajanja, ki se izrazijo v kolektivnem in posameznem telesu Jane Menger kot koreografinje in plesalke.
#
Plesalka in koreografinja Jana Menger je osnovno glasbeno in baletno šolo obiskovala v Novem mestu, kjer je sedem let tudi tekmovala v športni gimnastiki ter se takoj zatem začela samoizobraževati na področju sodobnega plesa in gledališča pod vodstvom domačih in tujih pedagogov. Leta 1993 je postala članica Plesnega teatra Ljubljana in se s tem podala na profesionalno pot gledališko – plesnega ustvarjanja. 2013 je diplomirala na akademiji za ples v Ljubljani in se še istega leta vpisala na podiplomski študij na AGRFT (akademija za gledeališče, radio, film in televizijo). Opus plesalke in koreografinje Jane Menger obsega več kakor sedemdeset tako plesnih kot tudi dramskih predstav. Od leta 1994 sodeluje s številnimi režiserji in koreografi tako v poklicnih gledališčih kot v neodvisnih produkcijah.
#
Petra Tanko, univ. dipl. dramaturginja, je trenutno kot kritičarka uprizoritvenih umetnosti, urednica oddaj, novinarka in voditeljica zaposlena v Uredništvu za kulturo Radia Slovenija. V preteklosti je kot dramaturginja sodelovala v Igranem programu Radia Slovenija, na področju gledališča in sodobnega plesa pa s Katjo Povše, Barbaro Novakovič in Brankom Potočanom. Od leta 2008 je avtorica in urednica oddaje Oder, oddaje o sočasnem gledališču, na tretjem programu Radia Slovenija, programu Ars.
http://emanat.si/si/izobrazevanje/?tag=belezenje
Metodologije beleženja sodobnega plesa je v formi dokumentacije oziroma beleženja koreografsko-dramaturških parov, izvajan v obliki javnih strokovnih dogodkov, in sicer na temo beleženja metodologij ženskih avtoric slovenskega sodobnega plesa. Beleženje bo potekalo tako, da bosta predvidoma vsakič znova na javni diskusiji sodelovali
izbrana umetnica (plesalka oziroma koreografinja) in kritičarka oziroma teoretičarka, ki bo osvetlila avtoričin opus iz izbrane perspektive
Cilj projekta je začetek sistematične refleksije in dokumentacija metodologije sodobnega plesa v slovenskem prostoru, z željo omogočiti dostopnost informacij o sodobnem plesu strokovni in širši javnosti.
Popisovanje jezika ženskih koreografinj od konca osemdesetih let naprej kot popisovanje preslišanih glasov tako ni omejeno le na generacije, temveč na beleženje posamičnih praks in postopkov v različnih časovnih obdobjih, ki so predstavljeni skozi dramaturške pogovore, v čemer se povezujeta dva procesa: beleženje koreografskih postopkov in dramaturgija plesa.