06.12.2016 | 18:00
Rok in Katja se bosta skozi pogovor lotila praks, metod in pristopov, ki jih je Katja razvijala od časa magisterija na AGRFTju, skozi pisanje knjige Dvojnosti: Performer in njegovo delo, sodelovanj v različnih projektih in predvsem dela v No!training Labu.
Ker je pri vsemu naštetemu, performerjevo delo zanjo središčnega pomena, bo to perspektiva, skozi katero bosta pristopala tudi k drugim, za enega ali drugega, trenutno relevantnim vprašanjem. Na primeru uprizoritve Variacije na Počasnost:TIME OUT bosta razmišljala o vprašanjih koreografije in režije ter plesa in gledališča. Je distinkcija res nujno potrebna? Če, kaj ju ločuje in kje je meja? Kaj prinaša pozicija “biti vmes, med”? So ta vprašanja sploh še relevantna?
Dotaknila se bosta teme humorja, razmerja med strukturo in živostjo v predstavi, (ne)konsistentnosti avtorske poetike/koda/jezika…in vprašanja avtorstva samega: se lahko Katjino delo v vlogi performerke/plesalke šteje kot avtorsko delo, v katerih primerih in zakaj? Kako je na drugi strani z avtorstvom znotaj “kolektiva” No!training Lab?
Življenjepisa
Katja Legin je formalno plesno izobraževanje pridobila na SVŠGL, Umetniška gimnazija, smer sodobni ples in kasneje na Labanu v Londonu (2004-2007). Po diplomi se je pridružila mednarodni zasedbi EKG. V dveh letih s skupino (2007-2009) je kot plesalka sodelovala v predstavah različnih slovenskih in mednarodnih avtorjev (koreografov in režiserjev). Šolanje je nadaljevala na AGRFT, smer gledališka režija, kjer se je v času magistrskega študija ukvarjala z improvizacijo, vprašanjem živosti in kvalitet v performerjevem delu. Nadgradnja njene magistrske teze je izšla kot knjiga Dvojnosti: Performer in njegovo delo (založba MGL, 2015). Dela kot performerka, koreografinja in dramaturginja. Kot dramaturginja redno sodeluje z režiserjem Tomijem Janežičem. Ko-kurira mesečne glasbeno- performativne improvizacijske dogodke Neforma. Leta 2012 je iniciirala No!training Lab, laboratorij v katerem je ekipa performerjev/avtorjev raziskovala različne aspekte uprizoritvene umetnosti (1.performativne kvalitete, 2.darmaturgija/analiza, 3.uprizarjanje) in v decembru 2015 zaokrožila triletno obdobje s predstavo Variacije na Počasnost: TIME OUT. Ekipa Laba nadaljuje z delom: skozi ponovitve (Mladi levi 2016, Co-festival 2016) predstavo nadgrajujejo kot celoto ter poglabljajo, odpirajo performativne aspekte in kvalitete znotraj same strukture.
Rok Vevar je publicist na področju scenskih umetnosti ter zgodovinar in arhivar sodobnega plesa, objavljal je v številnih domačih in tujih periodičnih publikacijah; znanstvenih, strokovnih in v časopisju. S Simono Semenič je zrežiral tri predstave: Polna pest praznih rok (Muzeum, 2001), Solo brez talona (Glej, Maska, 2005) in Kartografija celovečernih slik (Maska, 2005). Soustvaril je tri predstave s plesalko, koreografinjo in režiserko Jano Menger in v zadnjih dveh tudi nastopil: Gledališče (Vitkar, 2010), V postopku (APT Novo mesto, 2011), Banana Split (AGRFT, 2015). Je avtor performansa-predavanja Kako se je moje življenje spremenilo v festival (2011-13). Izbrane kritike in članke je izdal v knjigi Rok za oddajo (Litera, 2011). Leta 2011 je v svojem stanovanju ustanovil Začasni slovenski plesni arhiv in ga doslej predstavil v Zagrebu, Sofiji in na Univerzi Harvard, Cambridge (MA, ZDA) ter v njem v letu 2015 gostil akterje vzhodno-evropske mreže EEPAP, študente magisterskega programa koreografije iz Inštituta za uporabne gledališke študije Univerze iz Giessena (Nemčija), študente magisterskega študija dramaturgije na AGRFT. Prve primere preinterpretacije slovenske sodobno-plesne zgodovine, utemeljene na novo pridobljenih gradivih in dokumentih ZSPA, je izdal v Maskini številki z naslovom Premiki sodobnega plesa II (XXIX/163-64/2014). V letih 2013-2015 je bil habilitiran kot asistent na oddelku za dramaturgijo AGRFT, kjer je vodil seminar pri predmetih Gledališka kritika in Toerije sodobnega plesa, na Plesni akademiji v Ljubljani pa je predaval Zgodovino plesa II (20. stoletje), Dramaturgijo sodobnega plesa in Analizo sodobnega plesa. Je aktiven član balkanske plesne mreže Nomad Dance Academy, v kateri je iniciiral projekt regijskega arhiviranja koreografskih praks v programu Nomad Dance Institut.
http://emanat.si/si/izobrazevanje/?tag=belezenje
Metodologije beleženja sodobnega plesa je v formi dokumentacije oziroma beleženja koreografsko-dramaturških parov, izvajan v obliki javnih strokovnih dogodkov, in sicer na temo beleženja metodologij ženskih avtoric slovenskega sodobnega plesa. Beleženje bo potekalo tako, da bosta predvidoma vsakič znova na javni diskusiji sodelovali
izbrana umetnica (plesalka oziroma koreografinja) in kritičarka oziroma teoretičarka, ki bo osvetlila avtoričin opus iz izbrane perspektive
Cilj projekta je začetek sistematične refleksije in dokumentacija metodologije sodobnega plesa v slovenskem prostoru, z željo omogočiti dostopnost informacij o sodobnem plesu strokovni in širši javnosti.
Popisovanje jezika ženskih koreografinj od konca osemdesetih let naprej kot popisovanje preslišanih glasov tako ni omejeno le na generacije, temveč na beleženje posamičnih praks in postopkov v različnih časovnih obdobjih, ki so predstavljeni skozi dramaturške pogovore, v čemer se povezujeta dva procesa: beleženje koreografskih postopkov in dramaturgija plesa.