07.04.2015 | 19:00
Pol stoletja po prvih človekovih poletih v vesolje se zdi, da se je nekdo v njem skorajda udomačil. Spremenil ga je v »skrajno mejo«, »nov divji zahod«, »horizont ekspanzije kapitalizma«, pa tudi temelj določenih novih spiritualizmov in nacionalizmov. Resničnostni šov Mars One pa je medtem namignil, da je ta nekdo, ki je doma v vesolju, lahko (skoraj) vsak. Tokrat se bomo pomudili predvsem pri »okostnjakih v omari«: pri temeljnih gradnikih orisanih tirnic po vesolju. S to preusmeritvijo pozornosti od etnografske deskripcije k abstrakciji bomo poskusili namigniti, da te tirnice – tehnološkemu napredku navkljub – nikakor ne predstavljajo samoumevne nadgradnje začetka space age, ampak prej neke vrste reakcionarni krč. In ta zakrčeni nekdo, ki stremi k udomačitvi vesolja, v njem sploh ni doma. Samo glasen, preglasen je.
Natalija Majsova je strokovna sodelavka Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) in raziskovalka na Centru za proučevanje kulture in religije FDV UL.