16.11.2016 | 18:00
Ideja Nočnih pogovorov je preprosta in stara kot človeštvo: ko pade noč, sedimo ob medli svetlobi, nemara s pijačo v roki, in zazibani v pripoved poslušamo o izkustvih, zgodbah in pogledih na svet tistega oziroma tiste, ki je tokrat prevzela mikrofon.
Odločitev za izbiro četrte gostje, to je Svetlane Slapšak, je prišla po premisleku, katere so tiste Slovenke, ki s svojo držo in znanjem nudijo navdih mlajšim generacijam družbeno angažiranih intelektualk in intelektualcev. Izbira je bila na dlani: Svetlana Slapšak sodi med najbolj eruditske, široko izobražene, družbeno odgovorne, visoko etične posameznice in posameznike – ne le v Sloveniji in tudi ne le na področju nekdanje Jugoslavije, temveč v svetovnem merilu. Njeno celotno javno in zasebno delovanje je zgled osebe z neuklonljivo integriteto, ki si ves čas prizadeva za več svoboščin, več pravic, več dialoga, več odprtosti in za večjo pretočnost naprednih idej – tudi, kadar s tem tvega lastno udobje: izgubo službe, državljanstva itd.
Njeno področje delovanja je v vseh smislih izredno široko in zbuja občudovanje ob zavedanju, da vse to obvladuje ena sama oseba:
je avtorica več sto študij (lingvistika, antične študije, balkanologija, študije spola), več kot 1000 esejev, dveh romanov, številnih prevodov iz stare in novejše grščine, dramskih tekstov, opere, ob tem pa je napisala še preko 50 peticij, ki zadevajo svobodo govora. Z možem je leta 1983 v Ljubljani organizirala peticijo proti smrtni kazni, leta 1991 pa akcijo Molk ubija, spregovorimo za mir. Udejstvuje se v akcijah za begunce v Sloveniji. Z gibanjem 1000 žensk za mir je predlagana za Nobelovo nagrado za mir. Predava na univerzah po vsem svetu, urednikuje ali je urednikovala številnim časopisom, že leta piše kolumno za Večer. In še in še bi lahko naštevali.
Toda namesto faktografskega navajanja dejstev jo bomo povabili v pogovor o njej sami: kakšne so bile cene, ki jih je morala za svojo brezkompromisnost plačati? Kako je doživela izgon iz lastne države? Na kak način je posvajala Slovenijo? In tudi: kje vidi probleme javnega govora danes? Kaj se dogaja s pravicami, ki smo si jih v preteklosti že izborili in kako se za njih znova boriti v 21. stoletju? Na kak način se vključevati v javne debate, katerih nivo postaja vse nižji in ob tem ohraniti dostojanstvo? Kakšen je njen ideal družbe, za katero si prizadeva? In, seveda, kakšni pomeni se razkrivajo v kuharskih receptih (Kuhinja z razgledom, 2016) ter zakaj je najboljši človekov prijatelj v resnici mačka.
O vsem tem in ostalih vprašanjih, ki bi jih želeli zastaviti sami, bomo izjemoma govorili ob bolj rani večerni uri, ob 18h. Toda ob krajšanju dnevov nemara že pozno popoldne sodi v domeno nočnih pogovorov.
Pridite odprte glave, s pijačo v roki in komentarji na koncu jezika.