06.12.2023 ǀ 18:00
Slovensko sociološko društvo v sodelovanju s Pritličjem vljudno vabi na pogovor ob knjigi »Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti«, ki jo je lani pri Založbi Krtina izdala transspolna učenjakinja, raziskovalka in redna profesorica na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, dr. Vlado Kotnik.
Pogovor, ki bo hkrati javno snemanje Sociološkega podkasta,
bo potekal v sredo, 6. decembra 2023 ob 18. uri v Pritličju v Ljubljani.
Z avtorico knjige se bosta pogovarjala doc. dr. Nina Perger in red. prof. dr. Roman Kuhar.
***
V času, ko diskurzi in prakse, povezani s spoli in delanjem spolov, vse intenzivneje zavzemajo svoj prostor v širši družbi, se zdi, da znanstvene tematizacije pojava transspolnosti v slovenskem prostoru nekoliko zaostajajo, vsaj v primerjavi z mednarodno znanstveno produkcijo. Temu se zoperstavlja delo »Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti«, ki prinaša enega izmed prvih izjemno obsežnih vpogledov v trans(spol)nost.
Delo, ki sestoji iz štirih obsežnejših vsebinskih sklopov – trans vednosti, trans zgodovin, trans teorij in trans medijev –, v osnovi zasleduje podrobnejši popis družbenozgodovinskih praks tematiziranja in konstituiranja pojava transspolnosti v različnih registrih. Prva dva dela vključujeta nepogrešljiv pregled delovanja zgodovinskih oblastnih režimov, od produkcije institucionalne vednosti o transspolnosti, ki se s svojimi učinki patologiziranja odklonov od spolnih in seksualnih norm še posebej tesno vpenja v produkcijo vednosti medicine, do seksologije, zlasti kot se je razvijala na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Tretji del prinaša podrobno obravnavo preteklih in sodobnih teoretskih orodij tako z vidika njihovih omejenih dometov v premislekih o transspolnosti kot tudi z vidika njihovih doprinosov h kasnejšemu formiranju transspolnih študij. V zadnjem delu avtorica ponudi podroben popis medijske in kulturne produkcije, povezane s transspolnostjo in spolno nenormativnostjo, ki prehodijo dolgo pot od molka in nevidnosti do senzacionalističnih upodobitev in nenazadnje, predvsem od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej, v kompleksnejše in realnejše upodobitve v literaturi in filmih ter na odrih in televiziji.
Nedvomno gre za delo, ki je pomembno ne samo za področje transspolne vednosti, temveč – še posebej v luči diskusije družbene umeščenosti institucionalne produkcije vednosti – tudi za vednost kot tako.