22.05. | 20:00
Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo vabi na tretjo predstavitev 271. številke ČKZ (Solidarnostne ekonomije),
Solidarnostne ekonomije: pomen zadružništva in retrospektiva slovenske privatizacije,
ki bo v torek, 22. maja, ob 20.00,
v Pritličju, Mestni trg 2, 1000 Ljubljana.
Sodelujoči: Marta Gregorčič, Karolina Babič, Franci Avsec, Jadranka Vesel, Jernej Štromajer, Katja Lihtenvalner, Barbara Predan in Gaja Mežnarić Osole.
Predstavitev bomo neposredno prenašali tudi na svetovni splet. Povezovala jo bo Marta Gregorčič.
Koncept solidarnostnih ekonomij se v zadnjih dveh desetletjih v Evropi zelo pogosto zamenjuje ali celo enači s konceptom socialna ekonomija. Zadnja številka ČKZ poudarja, prvič, da je treba oba koncepta razločevati: najprej zaradi same zgodovine družbene ekonomije, ki se jo danes napačno ali celo načrtno imenuje/prevaja kar socialna ekonomija (social economy) in, drugič, zaradi samega razločevanja socialne ekonomije od podjetništva in prevladujočega razumevanja kapitalistične ekonomije. Ne nazadnje pa sodobnih solidarnostnih ekonomij, ki rastejo kot postkapitalistične prefigurativne prakse, zlasti v nekaterih državah Latinske Amerike, Azije in Afrike, ne moremo izenačevati s socialno podjetniškimi pristopi, ki nedemokratično in izkoriščevalsko hlastajo po profitu ter se vse bolj izogibajo vsakršni »družbeni« in »socialni« konotaciji.
Vprašanje o razločevanju obeh konceptov je relevantno tudi zato, ker v zadnjih desetletjih doživljajo tako solidarnostne ekonomije kot tudi socialne ekonomije renesanso, pri čemer poskušajo različni akterji, tudi EU, podrediti solidarnostne ekonomije socialnemu podjetništvu, oz. na dobiček in posameznika osredinjeno ekonomijo. Do tega prihaja zlasti zato, ker solidarnostne ekonomije težijo k spremembi celotnega družbenega/gospodarskega sistema in se zavzemajo za drugačno paradigmo razvoja, ki podpira načela solidarnostnih ekonomij in zadružništva, medtem ko primarni interes socialne ekonomije ni maksimiranje dobička, temveč doseganje socialnih ciljev, s čimer je na neki način tretja noga kapitalizma, poleg javnega in zasebnega sektorja. Medtem ko je socialna ekonomija predvsem ena od stopnic k bolj temeljni transformaciji gospodarskega sistema, pa so solidarnostne ekonomije del eksplicitno sistemskega, transformativnega in postkapitalističnega programa, kajti solidarnostne ekonomije so v javnosti opozorile na ideje družbenih koristi in interesa skupnosti ter odprle vprašanja cilja dejavnosti, torej nečesa, kar je socialna ekonomija zaobšla.
Prvi del številke ČKZ tako osvetljuje načrtno konceptualno zmedo, ki jo ustvarjajo EU, državne oblasti in kapital zaradi hegemonskih interesov tako glede samega poimenovanja socialne vs. solidarnostne ekonomije kot tudi glede drugih segmentov upravljanja alternativnih ekonomij in gospdarstev (vprašanje participacije, članstva, demokratizacije, odločanja, lastništva itn.). Drugi sklop ponuja prevode štirih temeljnih zadružnih dokumentov, ki sta jih zaradi svojih lastnih potreb pri vsakdanjem delu v solidarnostnih ekonomijah prevedli zadruga Soglasnik in Združenje Center alternativne in avtonomne produkcije. Tretji, najobsežnejši sklop pa prinaša domače in tuje premisleke ter študije primerov o vzpostavljanju solidarnostnih in skupnostnih ekonomij.
Vabljeni!