20.11.2019 | 19:00
‘Vzhodno od queera ali Kjer ga najdeš’ v precep vzame pojav, izdelek, osebnost, prostor, lik, gibanje in premisli, kako kulturni, družbeni stroj z obrati v produkciji ali zasuki v recepciji združuje, razdružuje spolne, kulturne, pa rasne, razredne antagonizme, agonizme in kaj od njih ostaja, vztraja.
V precepu:
Gentrifikacija
V iskanju odprtega okolja, sprejemajoče okolice, predvsem pa sprejemljivih najemnin, stroškov bivanja, življenja se queer osebe in skupnosti zatekajo in zgoščajo v urbana središča in okrožja. Njihova prisotnost – še posebno ko pripadajo kreativnemu-storitvenemu-kognitivnemu razredu – na prostore učinkuje transformativno. Oblast in kapital govorita o pospeševanju ‘razvoja’, stroka in teorija o pospeševanju gentrifikacije, kar je drugo ime za prekarizacijo in siromašenje standarda bivanja, življenja, za privatizacijo javnega in razgradnjo socialnega. Njujorški Williamsburg ali Bushwick, pariški Marais ali Pigalle, londonski Shoreditch ali Dalston, berlinski Prenzlauer Berg ali Neukölln so prizorišča urbanega, urbanističnega procesa, ki je razvoj je razkroj je razvoj je razkroj, so žarišča boja za prostore, ki so jim queer skupnosti in osebe dodana vrednost, dokler si te dodano vrednost lahko privoščijo, so presečišča prostorskih politik spola, razreda, ne pozabimo rase. Ali gentrifikacija uničuje odprtost ali jo spodbuja? Kaj ima z vsem tem ‘pravica do mesta’ in kako nam lahko pomaga, da bo mesto odprto, raznoliko, a tudi in predvsem pravično?
(The Guardian, Verso)
V pogovoru:
Marjan Hočevar
Čeprav ne lovi teoretskih bližnjic, Marjan Hočevar hitro zadane v bistvo. Ko se ne angažira na področju analitske in prostorske sociologije, sociologije arhitekture, načrtovanja in urejanja prostora, dela z ‘nelagodjem v kulturi’ in se zaposluje z nerazrešenim sporom o nedoločnosti obnašanja subatomskih delcev in relativno univerzanostjo vsega v vesolju (zadevo spremlja kot dramo).
Snuje, povezuje:
Dražen Dragojević
Ilustracija:
Žiga Tomori
Animacija:
Anja Romih
***
Boj je, pravijo, resničen. Ostaja, vztraja, dodajmo. Tudi ko bodo pravice pravične in poroke poročene – #utopija – kulturni boj bo, dokler bo ‘nelagodje v kulturi’. Boj zoper normativno. Normativno, če ne drugače, spontano, strukturno normira. Osi so jasne, ločnice zabrisane, presečišča, uganili ste, nelagodna – moško in drugo, hetero in drugo, L in G in B in T in Q in I in drugo … pa mainstream in drugo, underground in drugo … tako gor in dol po spolu, kulturi, pa naprej in nazaj k rasi, razredu – normativno normira to, kar mu je zunanje in notranje. Odrine, potlači, zamolči, prilasti, spregleda, pozabi, očisti … To, kar normira, ostaja, vztraja nekje vzhodno od queera.