31.05.2017 | 21:30
Ideja Nočnih pogovorov je preprosta in stara kot človeštvo: ko pade noč, sedimo ob medli svetlobi, nemara s pijačo v roki, in zazibani v pripoved poslušamo o izkustvih, zgodbah in pogledih na svet tistega ali tiste, ki je tokrat prevzel(a) mikrofon.
Dražen Dragojević je človek, ki je razpet med več javnih vlog in več načinov vstopa v družbeno stvarnost. Med več mest, ki jim pravi dom. Niha med umetniško, medijsko, družbeno teorijo in prakso. Med knjigami, televizijo in odrom. Med Ljubljano in Berlinom.
Morda zato ni nenavadno, da mu je blizu improvizacijsko gledališče, kjer so vloge ves čas v sprotnem nastajanju in spreminjanju. Z zasedbo Narobov je nastopal tako v Sloveniji, kot v tujini. Kot performer in soustvarjalec sodeluje z Janezom Janšo, performersko in prevajalsko pa se je posvečal tudi projektu Elizabetinska trilogija Dragana Živadinova. Obenem je edini sodelujoči pri dokumetarnem filmu Jaz sem Janez Janša, ki ni Janez Janša.
Poznamo ga kot voditelja oddaj Knjiga mene briga in Panoptikum, ki je ob odlični artikulaciji aktualnih problemov na TV ekrane prinesel tudi svojstven slog oblačenja – velika očala, nenavadna pokrivala, bleščeče ovratnike in druge osvežitve siceršne monotonosti.
Precej let je uredniško sodeloval z Beletrino – ne le pri knjižnih izdajah, temveč tudi … ste vedeli, da je imel spletni portal Airbeletrina najprej drugo agregatno stanje?
Draženove številne vloge in izkušnje tako na slovenski, kot tudi na berlinski kulturniški sceni bodo v pomoč pri razrešitvi mnogih enigmatičnosti: kateri Janez Janša je najbolj janševski? Kako je bilo Airbeletrino držati v rokah? Iz katere galaksije prihaja Živadinov? Ob kateri knjigi se najbolje zaspi? Ali bi se ta Nočni pogovor v Berlinu dejansko lahko odvil ponoči, to je – ob dveh, treh zjutraj?
Zaradi tveganja, da bi pri nas ob treh zjutraj slišali zgolj brenkanje čričkov, vas za zdaj na dogodek vendarle vabimo ob pol desetih.
Pridite odprte glave, s pijačo v roki in komentarji na koncu jezika.