07.02. | 17:00
Protikulturna politika: zategovanje pasov na področju kulture
Po rezultatih zadnjega razpisa ministrstva za kulturo je završalo med strokovno in širšo javnostjo. Nevladna kultura je bila ponovno opeharjena, podeljenih sredstev je vse manj, financiranje so izgubile tudi vrhunske organizacije, ki pomembno sooblikujejo domače kulturno področje in so tudi dokazano mednarodno uspešne.
Področje umetnosti in kulture je sicer že tradicionalno proračunsko podhranjeno. Ker ga ne obvladujejo veliki gospodarski lobiji in pritiski finančnih elit, se po mnenju politikov tukaj najenostavneje zategujejo že tako tesni pasovi. Vsakokratna politična garnitura kulturo in umetnost rada uporablja za turistično in politično propagando, a vanju ni pripravljena vlagati. Razpisna sredstva se krčijo, dialoga je vedno manj. Zaradi predanosti kulturnih delavcev in delavk imamo sicer še vedno raznoliko in kvalitetno kulturno ponudbo, a po mnenju politike naj bi delali predvsem na lastni pogon, zaradi neusahljive notranje motivacije in ustvarjalnega entuziazma. Medtem ko se je v zadnjih letih na račun krize proračun za kulturo v Sloveniji močno krčil, so ji druge evropske države z varčevalnimi ukrepi mnogo bolj prizanašale. V Sloveniji je kultura eno izmed področij z največ prekarnimi zaposlitvami, redne zaposlitve izumirajo, revščina samozaposlenih je postala nova normalnost. Odnos do kulture lepo simbolizira dejanje nacionalne televizije, kjer so oddajo o kulturi premaknili na poznejši termin, po športu.
Pred 8. februarjem, kulturnim praznikom, ko bomo v vseh nevladnih in javnih zavodih po Sloveniji našli pestro ponudbo kulturnih dogodkov, ki jih bo obiskalo mnogo ljudi, se moramo vprašati o položaju kulture. Zakaj je vlada kljub boljši gospodarski situaciji umetnikom namenila za desetino manj sredstev? Kakšno vizijo razvoja kulture in umetnosti ima država, v kateri skoraj polovica samozaposlenih v kulturi zasluži manj od minimalne plače, tretjina jih živi pod pragom revščine, hkrati pa država povečuje proračun za NATO in namenja nakupu osemkolesnikov 250 milijonov evrov, milijone za rezilno žico na meji in 1,2 milijona za nakup vodnega topa? Kateri so vzroki, da je področje kulture in umetnosti, ki s svojim delom oskrbuje večino prebivalstva, s strani države povsem razvrednoteno in podcenjeno? S sogovorniki ne bomo pretresli zgolj aktualnega stanja, temveč bomo odprli razpravo o možnih rešitvah in ukrepih, ki bi lahko vzpostavili boljše pogoje za delo in omogočili mnogim ustvarjalcem dostojnejše življenjske pogoje.
Spregovorili bodo:
– Rok Vevar, dramaturg in publicist na področju teorije in zgodovine sodobnih scenskih umetnosti ter zgodovinar in arhivar sodobnega plesa;
– Marko Rusjan, pomočnik direktorice Moderne galerije in nekdanji vodja Kulturnega centra Mostovna,
– Jadranka Plut, umetniška vodja Galerije Alkatraz in predsednica društva Asociacija in članica nacionalnega sveta za kulturo;
– Tjaša Pureber, v.d strokovne vodje Asociacija – društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju na področju kulture in umetnosti;
– moderira Asta Vrečko, raziskovalka in kulturna delavka.