27.02.2020 | 18:00
V pogovoru o LGBT vlogah v filmu in gledališču sodelujejo Lea Aymard, Damjan Kozole in Alen Jelen, vodi pa ga Suzana Tratnik.
Vsakdo ima pravico do svojega glasu. Toda ali ima kdo pravico spregovoriti z glasovi »drugih”, konkretno LGBT oseb? Ali lahko druge_i, heteroseksualne_i avtorice_ji, suvereno in upravičeno pišejo o izkušnjah LGBT ljudi? Še več, vloge transspolnih ljudi najbolj verodostojno odigrajo transspolne_i igralke_ci. Ali to pomeni getoizacijo — in zakaj ne? O tem in še marsičem bodo govorile_i Lea Aymard, programska sodelavka in urednica TransTube; Damjan Kozole, scenarist in režiser, in Alen Jelen, režiser in dramaturg. Pogovor bo vodila Suzana Tratnik, pisateljica, prevajalka in lezbična aktivistka.
Lea Aymard je trans aktivistka, snemalka in spolna delavka. Zaimki: ona/she. Rodila se je v Franciji, kjer je delala kot igralka in kulturna delavka. Leta 2005 se je preselila v Slovenijo, od takrat je delala kot samostojna snemalka, direktorica fotografije, steadicam operaterka in montažerka. Pri TransAkciji vodi podporno pogovorno skupino za transspolne osebe, izvaja medvrstniške podporne pogovore, snema, montira in skrbi za YouTube kanal TransTube ter deluje na področju ureditve zdravstvene obravnave transspolnih oseb. Kadar se ne bori za človekove pravice trans oseb, Lea snema, slika, govori (baje preveč) in rada je čips pred Netflixom.
Damjan Kozole (1964) je scenarist in režiser, avtor številnih mednarodno uspešnih filmov. Rezervni deli (2003) so bili uvrščeni v tekmovalni program filmskega festivala v Berlinu, Sight & Sound je film uvrstil med deset najpomembnejših filmov Nove Evrope. Film Slovenka je bil prikazan na preko 100 festivalih (Toronto, Rotterdam, Sarajevo, Grand Prix Girona…), za film Nočno življenje (2016) pa je prejel nagrado za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih.
Je tudi avtor številnih dokumentarnih filmov, njegov kratki dokumentarni film v enem kadru Meje (2016) je bil prikazan in nagrajen na festivalih po celem svetu.
V svojih filmih obravnava predvsem družbene teme (prostitucija, izbrisani, migracije, rasizem) in sodobno umetnost (Ulay, Igor Zabel…). Njegov zadnji igrani film Polsestra (2019) še vedno lahko ujamete v slovenskih kinodvoranah.
Alen Jelen je rojen v Mariboru. Po končani srednji šoli se je vpisal na AGRFT in diplomiral najprej iz dramaturgije. Leta 2008 je diplomiral še iz gledališke in radijske režije. Od leta 2000 umetniško vodi ŠKUC gledališče. Zaposlen je na RTV Slovenija kot režiser v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija. Alen Jelen poleg vodenja ŠKUC gledališča in dela na radiu, še režira v slovenskih poklicnih gledališčih. Kot režiser je predistiniran za uprizarjanje psihološko poglobljenih dramskih besedil. Za svoje delo je prejel nekaj domačih in tujih priznanj in nagrad.
Suzana Tratnik (1963) je diplomirala je iz sociologije in magistrirala iz antropologije spolov. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka, publicistka, organizatorka kulturnih dogodkov in LGBT aktivistka. Objavila je sedem kratkroproznih zbirk in štiri romane. Napisala je monodramo, radijsko igro, dve strokovni deli o lezbičnem gibanju in o lezbični literaturi ter memoare in zbirko esejev. Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo in leta 2018 nagrado desetnica. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske in ameriške proze in strokovne literature in dramatike.
(Pogovor je bil napovedan za 17.2. in bil prestavljen zaradi bolezni na 27.2.)