CENA ANTROPOCENA

Ljudje ustvarjamo novo geološko dobo – antropocen, v kateri ključno vplivamo na delovanje narave. Podnebje, ki so ga s svojo biosfero uravnavali živi organizmi, se že nekaj desetletij spreminja; zaradi emisij toplogrednih plinov se namreč ozračje pospešeno segreva. Na voljo imamo le nekaj let, da te procese zavremo, preden postanejo za človeštvo neobvladljivi.


V ciklu mesečnih okoljskih debat s krovnim naslovom CENA ANTROPOCENA pozornost usmerjamo na specifične in splošne dejavnike, ki vplivajo tako na naše zdravje kot na okolje, in prek odprte javne debate iščemo rešitve. Cikel ustvarjamo Irena Woelle, Nina Kodrič in Monika Weiss.

Grafična podoba: Rok Mar

25.04.2019 | 19:00 | Naelektreni. Popust za izpust!

Industrija porabi kar 50% vse elektrike, ki jo zaradi vseh odpustkov plačuje znatno ceneje kot prebivalci, hkrati je glavni onesnaževalec.

Bi morala država, zlasti pristojno Ministrstvo za infrastrukturo, bolj učinkovito siliti industrijo k učinkovitejši rabi energije – namesto da sili k proizvodnji več in več elektrike (za zadostitev 0,6% potreb po elektriki želi npr. s hidroelektrarnami nepovratno raniti REKO MURO)?
Na ta in druga vprašanja bodo odgovorili:
– Erik Potočar, Oddelek za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire energije na Ministrstvu za infrastrukturo
– Andrej Gnezda, avtor poročila Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji: poraba energije, dodana vrednost, delovna mesta, Umanotera
– Jure Vetršek, Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani
– Jani Uranič, energetski menedžer.

20.03.2019 | 17:30 | zadnja (m)ura

Kakšne bi bile posledice morebitne gradnje hidroelektrarn na Muri, ki sicer je pripoznana kot izjemno območje narave? Zakaj se politika namesto v dodatno proizvodnjo ne usmeri tudi v pripravo strategij, ki bi spodbujale nižjo porabo elektrike – zlasti v industriji, ki porabi polovico vse elektrike v Sloveniji?

Na ta vprašanja so odgovarjali:
– Andreja Slameršek, kampanja Rešimo Muro!
– Andrej Gnezda, avtor poročila Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji: poraba energije, dodana vrednost, delovna mesta, Umanotera
– dr. Sonja Bezjak, sociologinja in aktivistka za trajno zaščito Mure

Predavanje prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj (pdf):

 cena antropocena LKB (2)

27.02.2019 | 18:00| GLIFOSAT

V času, ko vse več držav zaradi skrbi za zdravje uvaja popolno prepoved uporabe glifosata, želi ameriška korporacija v Sloveniji, v Račah, šestkrat povečati proizvodnjo izdelkov z glifosatom. V pogovoru, v katerem bomo poleg Rač govorili o razširjenosti, škodljivosti in odpravi enega svetovno najbolj razširjenih herbicidov, so sodelovali:

– dr. Jernej Drofenik, vodja Sektorja za fitofarmacevtska sredstva, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
– dr. Igor Šoltes, evropski poslanec, Skupina Zelenih / Evropske svobodne zveze
– g. Miran Rajšp, član Ekološke iniciative Rače.

Kje so moje rožice (vzel jih je glifosat)

Kje so moje rožice (vzel jih je glifosat)

Prepesnjene otroške in ljudske pesmi nas izobražujejo o vplivu, ki ga imamo na okolje. Ilustrirajo pa nam tudi, kako bo naša pasivnost pri reševanju globalnega segrevanja vplivala na naše otroke in naslednje generacije. Če takoj ne ukrepamo, bodo otroci prihodnosti namesto prešernih in veselih pesmi peli onesnažene pesmi.

Ženski pevski zbor Kombinat

Besedilo in slika: Irena Wölle